No, ta objava naj bi na kratko opisala, kako sem jaz (Henrik, DC7SU) prišel v stik z ALE.
Ker me zanimata tako radioamaterstvo kot jadranje z jadrnicami in ker imam od leta 2025 priložnost namestiti kratkovalovno anteno, sem kupil IC-7300 in polvalovno anteno s končnim napajanjem (EFHW). Napel sem jo kot vrv za perilo, 2 metra vzporedno s tlemi.
Tako sem si mislil, da lahko zdaj sodelujem tudi v INTERMAR-ju, jadralnih radioamaterjih oziroma jadralcih, ki uporabljajo radio. Na njihovi spletni strani sem prebral, da iščejo tako imenovane “mrežne kontrole” in sem se prijavil.
Žal mi je uspelo opraviti le zelo malo kratkovalovnih zvez. Na srečo sem imel stik z drugimi radioamaterji (Y 36), tako da je s Klausovo in Thomasovo pomočjo EFHW zdaj napeta kot poševna antena na skoraj 10 metrov visokem jamboru.
Tom iz INTERMAR-ja mi je od takrat razložil, da je v Bruchsalu postaja, ki jo je mogoče daljinsko upravljati. To mi omogoča učinkovitejše upravljanje omrežja iz Berlina, kjer imam zanesljivo internetno povezavo.
S Tomom sva se tako dobro razumela, da me je povabil na jadranje na svoji jahti “Sarai” in preživela sva čudovit teden na Severnem morju, kjer sva se spoznavala. Seznanil sem ga z digitalnim mobilnim radiom (DMR) in openGD77, on pa mene s temami, kot je samodejna izmenjava povezav (ALE).
Da bi sam preizkusil ALE, sem prenesel programsko opremo ion2g. Robert iz Berlina mi je bil v veliko pomoč pri zagonu in delovanju vsega.
Tom, ki je močan zagovornik gibanja odprte kode in sam veliko programira, me je seznanil s PC-ALE 2.0 Alexa Penningtona in openALE Christiana “Chrisa” Reinekeja.
… To bi bilo seveda vznemirljivo – samo priključite Raspberry Pi na radio prek USB-ja in že ste pripravljeni. In potem bi končno imeli mornarja, ki ve, kdaj in na kateri frekvenci lahko klepeta na kratkih valovih, pa tudi pridobiva podatke GRIB prek WinLinka …